Izjava Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije o udeležbi na strokovnih posvetih MIZM

Datum

Objavljeno 10. november 2026

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino skladno z napovedmi o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja organizira strokovne posvete, na katerih udeleženci tedensko obravnavajo ključna vprašanja slovenskega šolstva, soočajo različne strokovne poglede ter oblikujejo predloge rešitev. Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije je kot strokovno združenje vabljena na omenjene posvete in vabilu na prvi posvet smo se odzvali, saj  smo bili prepričani, da bomo lahko prispevali svoje raziskovalne dosežke in strokovna stališča.

Program posvetov sicer izpostavlja aktualna sistemska in operativna vprašanja šolskega prostora. O številnih med njimi obstajajo tudi verodostojni raziskovalni rezultati, ki bi jih veljalo upoštevati. Zato pa je pomembna ustrezna priprava posveta, zlasti empiričnih in primerjalnih podatkov ter strokovnih argumentov, na podlagi katerih bi sploh lahko potekala strokovno utemeljena diskusija o predlogih rešitev. Premišljena bi morala biti tudi metodologija vodenja, predvsem pa povzemanja in sintetiziranja razprav. Da bi ustvarili vsaj videz nepristranskosti, bi moral organizator vodenje razprav in njihovo povzemanje ter sintetiziranje predlogov prepustiti neodvisnim osebam oz. institucijam.

V Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije na podlagi sodelovanja v prvem posvetu, ocenjujemo, da ti pogoji v sedanjem izvajanju strokovnih posvetov niso zagotovljeni. Za to obstaja več razlogov:

1. Ministrstvo samo določa, katera strokovna združenja se bodo lahko udeleževala razprav, iz česar sledi, da gre za politično pristransko presojo virov za pridobivanje informacij, na katerih naj bi vzpostavljali ključne elemente reforme. Pogoj za zagotavljanje objektivnih informacij so jasni kriteriji, po katerih se zagotavlja celovita zastopanost relevantnih sogovornikov, ki lahko svoje strokovne argumente vsebinsko predstavijo ter jih v razpravah tudi soočajo. Način vodenja posvetov, kjer ministrstvo samo določa načrt, vsebino ter postopke, zbuja resne dvome o zagotavljanju objektivnosti samega procesa.
2. Čas za pripravo strokovnih argumentov je izjemno kratek, saj vabila na posvete prihajajo nekaj dni pred samim dogodkom. Kljub temu, da organizator ob vabilu pošlje iztočnice za razpravo, udeleženci nimajo dovolj časa, da bi se lahko na razpravo temeljito pripravili. Vsebinska področja in teme, ki jih strokovni posveti naslavljajo, so izjemno kompleksna in se nanje ni mogoče resno pripraviti v nekaj dneh. Obenem pa sam potek in časovnica na dogodku ne omogočata dovolj časa za predstavitev raziskovalnih dosežkov, strokovnih stališč in resno razpravo. Tako so zaključki posvetov oz. predlogi oblikovani na podlagi diskusije udeležencev, ki pa zaradi omenjene kratke časovnice, ki je na razpolago za diskusijo, ne omogoča poglobljenega soočanja stališč.
3. Zaključki posvetov naj bi služili kot pomembna podlaga za oblikovanje rešitev celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanja. Čeprav omizja ob zaključku srečanja predstavijo svoje ugotovitve, ostaja nejasno, katere ugotovitve in po kakšnem ključu bodo upoštevane, katere pa ne. Ker pot do oblikovanja predlogov v tem pogledu ni transparentna, hkrati pa ta proces poteka v izjemno tesnih časovnih okvirih, ki ne dopuščajo resne vsebinske razprave in soočenja argumentov, nastaja vtis, da gre pri strokovnih posvetih za navidezno participacijo, znotraj katere obstaja možnost, da se razprave strokovnih združenj manipulativno uporabi za legitimacijo že vnaprej predvidenih rešitev.

Zaradi izraženega dvoma v objektivnost in neodvisnost procesov pri organizaciji in izvedbi strokovnih posvetov, ki bodo lahko imeli pomembne posledice za reformne procese v celoti, je Izvršni odbor Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije sklenil, da na strokovnih posvetih o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja, ki jih organizira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije ne bo več sodelovala.